Glasba ima mnogo pozitivnih učinkov na naše delovanje – tako na samo telo kot na obče počutje družbe. Zbrala sem tri, ki meni in moji družini predstavljajo največje prednosti in jih vsak dan “izkoriščamo”.
1. Sproščanje – pomiritev, ki jo občutimo v telesu
Ko poslušamo glasbo, se v telesu zniža raven kortizola – našega “stresnega” hormona. Ta učinek ni omejen na doloženo zvrst glasbe. Po mojih izkušnjah imata sicer klasična glasba in zvok himalajskih posod zelo hiter učinek. Ampak pomemben je tudi glasbeni okus posameznika in koliko se je pripravljen raziskovati nove zvoke in glasbene zvrsti.
Raziskovalci pri Stanfordu so ugotovili, da poslušanje glasbe lahko spremeni delovanje možganov – tako močno kot nekatera zdravila unr.edu.
Simfonična glasba znižuje kortizol in občutke tesnobe, ne glede na glasbeni okus pplprs.co.ukpmc.ncbi.nlm.nih.gov
Raziskava Mindlab International je dokazala, da lahko v samo osmih minutah poslušanja skladbe “Weightless” zmanjša stres za neverjetnih 65 % – s tem, ko se harmonije prilagajajo srčnemu utripu nypost.com.
2. Urjenje možganov – glasba kot čudna gimnastika
Glasba spodbuja različne možganske centre – logične, čustvene, motorične. Posebej pri otrocih, ki igrajo instrument in aktivno poslušajo glasbo, prinaša otipljive rezultate.
Študija iz Frontiers in Neuroscience dokazuje, da otroci, stari 10–13 let, ki so redno igrali instrument, dosegajo boljšo delovno pozornost in spomin ter imajo izboljšano nevrološko aktivnost v predelih možganov povezanih z zvokom frontiersin.orgfrontiersin.org.
Enako potrjuje tudi časopis Time: otroci, ki so vključeni v glasbeno izobraževanje, razvijejo boljšo sposobnost procesiranja govora in izboljšano bralno uspešnost time.com.
Glasba je kot telovadba za možgane. Aktivira skoraj vse možganske centre – od spomina (hipokampus) do čustvovanja (amigdala) in gibanja magazine.hms.harvard.edu. Harvard Health poroča: odrasli, ki so bili kot otroci pogosto izpostavljeni glasbi, imajo boljši učni potencial, višjo čustveno blaginjo in manj anksioznosti health.harvard.edu.
Posebej pri otrocih je glasbena vadba učinkovita: študije kažejo, da šolski otroci, ki so obiskovali glasbene ure, razvijejo boljši delovni spomin in hitrejše procesiranje informacij pmc.ncbi.nlm.nih.govgse.harvard.edu
3. Uči poslušanja
V svetu, kjer vsi govorimo istočasno, nas glasba uči, kako resnično poslušati. V tem tihem prostoru med toni se učimo zaznati odtenke in prisotnost.
Jane Budson iz Harvardove klinike pojasnjuje: glasba aktivira osrednji “slušni” del možganov, da prisluhnemo učinkoviteje med.stanford.edu.
To pomeni: bolj prisluhnemo sebi, partnerju, otroku.
Glasba:
-
- Pomiri telo in duha, zmanjša stres in nas potolaži.
-
- Trenira možgane – najprej skozi radostno igro, potem pa skozi krepitev spomina, pozornosti in kreativnosti.
-
- Uči poslušanja, ki ne preneha na glasbi; prenos se začne že ob poslušanju drugega človeka, otroka, partnerja.
Zakaj to deluje? Ker glasba združuje telo, um in srce.
Če si želiš več nežnih otočkov v svojem dnevu – če želiš glasbo, ki objame, širi, krepi – te lepo vabim na programe Glasbenih ustvarjalnic.
Skupaj bomo ustvarjamo sproščen, varen prostor, kjer glasba postane tvoja sopotnica v družini in življenju.
Obljm!
Ana
P.S. Glasba ne zahteva perfektne izvedbe – le tvojo prisotnosti. In to že imaš. 
